spletišče

Mene navdihuje zbliževanje z Andrejo in Snježano (obnašanje).

Mene navdihuje podoba, da smo trenutni presek (rez) tokov zgodovine, spola, plesa, slovenije, čustev, misli, občutkov, igrivosti, improvizacije. Potem je "jaz" trenutna sestavitev tokov, preplet. Rezi so prihodi. Kot je opazila Žana, prehodi so sestavljeni iz diskretnih prihodov, stalnega pristajanja. Kot je ubesedil Gregor davno tega: ni poti, ni cilja, je korak (v njem morda naslednji). Kot je rekla Andreja: medtem ko se odločam in preverjam odločitev, globoko v sebi vem, da je vseeno kakšno odločitev bom naredila. (prihod).

Mene navdihuje ustvariti kontekst (frame; da je konkretno), ki je dovolj stabilen, da uredi asociativne povezave (vzpostavi trenutni koordinatni sistem asociativnosti) in ki je dovolj prilagodljiv in odziven, da ne zaduši zanosa, izbruha, plazu asociacij. (prehod)

To ni ples. Ples ni nič. Ples je vse. To ni ples, ples ni nič, ples je vse. To ni ples-ples ni nič-ples je vse.

Če zgornjo mantro nekaj časa ponavljam, me spomni na sceno v filmu Down by Law: I scream, you sceam, we scream, all scream for ice cream, you scream......

Obenem je zgornja mantra cikel kjer trenutno sem in iz katerega nameravam najti rešitev, ki je meni nujno potrebna, saj občutim, da so pričakovanja, kaj je ples ( morda celo kaj je dober ples), s strani neke širše publike, daleč stran od tega kar mene zanima delat in v kar verjamem. To neujemanje me žalosti in začasna rešitev 'To ni ples' me začasno pomirja.

Papir je z začetkom delanja različic M 2.x postal osrednja prvina predstave. Veliko prvin v predstavi zaradi hologramske strukture ne kaže znake drugega termodinamičnega zakona. Marjeta veže svoje mirkoscene v poljubnem zaporedju, saj jo pred kaosom brani hologramska dramaturgija. Tudi glasba se obnaša podobno. Tudi performing. Pa video.

Nova različica predstave je prinesla dva nova udeleženca projekta in enega manj. Ni več tistega, ki je začel celotni projekt, tj Gregorja Kamnikarja, ki se je odločil prekiniti umetniško pot 25.4.2011. Ker so nam nekaterim bile ideje in projekti, ki jih je izvajal zanimive, se nam je zdelo škoda, da propadejo. Zato smo zavihali rokave in nadaljevali. Tako sem Timon prevzel delo na drugih različicah projekta M, ki operira znotraj formata predstave (format srečanja M 1.x je prevzel Klemen Papež in format instalacije M 3.x prevzel Nelson Vilmor).

Improvizacija mi je bila super. Imam občutek, da je igranje s prostorom uspelo. Z zaprtimi očmi si spoznaval različne predmete, površine, vonjal, tipal, poslušal, skratka uporabil druge čute kot običajno. Zato se mi zdi, da nam je prostor veliko dal, sam smo se mu morali mi prilagajati, sploh, ker nismo poznali ne samega prostora, ne partnerja. Če si prišel v prostor z odprtimi očmi pa se je prostor nekako prilagajal tebi, saj si si ga že prej ogledal in si vedel, kaj pričakovati na poti. Vsa stvar se je proti koncu sprostila in začela vedno bolj razvijati, ko smo že vsi približno vedeli, kaj pričakovati. A prav nepričakovanost se mi zdi čar improvizacije. Preko trenutka reagiraš in s tem spoznavaš tudi sebe. Ko smo delali 7-min sklope je bilo nekaj drugačnega. Sicer nismo imeli zaprtih oči (ali pa), ampak je bilo raziskovanje povsem drugačno kot, ko si prisiljen mižati.

Takole gre tole...

Danes ima Marjeta rojstni dan in včeraj po Obedu od Tehvana in Torvalda smo ga proslavili z odlično večerjo, ki jo je Torvald skuhala. Zato sva danes začela nekoliko kasneje :-) 

V prvem delu so Marjeti begale misli in pozornost sem ter tja. Hkrati pa je poskušala narediti več kot je bila pripravljena narediti ali da je v stanju, da naredi. V določenih trenutkih se je dogajalo, da je bila povsem odsotna oziroma želja in zavedanje, da gre za odrsko dogajanje, je splahnela.

Danes izjemna vročina. Lahko si pri miru in to je že dovolj naporno preživeti. A se da. Marjeta je ostala doma. Počiva, se sooča sams s sabo. Jaz pa pripravljam stvari za ponedeljek. Seveda vedno dovolj mejlov.

Sva pa zato včeraj doživela zanimivo prakticiranje. Na prav negledališki in neplesni način, prej umirjeno performerski način je Marjeta prišla do stanj, ki so cveteli, kaj dali. dali nekaj, kar lahko gledaš, uživaš, te vzame. Lahko pa samo gledaš, se distanciraš, opazuješ, miksliš na drugo. Zapopadla je komentar Dragane iz prejšnjega dne, da naj dela na samostojnosti, neodvisnosti od Gregorja, mene ali sebe ali projekta. Da je tam. Preprosto tam. Diha. Dela. Tako, da s tem, akr se ji zgodi nekaj naredi. In o tem poroča.

Prevzeli so me ljudje, pri katerih gostujemo s predstavo M2.3.1, kakor tudi sam kraj, kjer bivamo in delamo za čas festivala Hotel Limbo. 

Imam rada mnenje tretje osebe, ki je iskreno, uporabno in da se iz njega razvije debata. Taka mnenja in spoznanja, ki sledijo iz njih z veseljem vzamem na znanje in uporbim v naslednjih izvedbah predstave.

Marjeta Kamnikar

Všeč mi je bilo, da mi skoraj ni bilo potrebno intervenirati. Da sem lahko samo bil. In pišem pod vplivov Georgija Gospodinova :-) Marjeta je vstopila v tok ali tok jo je vzel in se mu je prepustila. Zopet stvari niso bile nič več in nič manj kot to, kar je naredila. V pisarni poleg galerije je delala Emanuele skupaj še s sodelavko, Dragana je v kotu galerije delala jogo. Sredi joge me je Dragana vprašala, če naju moti delo v pisarni in če naj pripre vrata. Povedal sem ji, da sem Emanuele že trikrat zatrdil, da njihovo delo ali da gredo skozi galerijo, ne moti. Ravno obratno. Pridoda k vzdušju, potrdi logiko dela. To ji gre Dragana še enkrat povedat, da umirjeno lahko delajo dalje.

Pa začnimo. Kmalu bom imel čast delat z MArjeto na tretji različici odličnega projekta M. Imam nekaj idej, ki so se rodile iz pogovorov z Gregorjem o projektu M in tretji različici. Za začetek bo potrebno zbrati čim več starih kamer, projektorjev, računalnikov in podobnega, da bomo lahko dobro uresničili koncept in ideje, ki se že rojevajo.

Nelson Valmor

Predvčerajšnjim sva z Marjeto začela delat na M 1.4. Različica, kjer razvijava naprej kar sta v dosedanjih prvih različicah razvila Marjeta in Gregor. Želim se osredotočit predvsem na poročanje kot obliko performinga.

Jaz vstopam v Marjetin performing z glasom in telesom. Dejansko nastaja duet. Kar sicer ni bilo predvideno v konceptu Gregorja, a mislim, da ne bo imel nič proti, da se njegov koncept razvije, razcepi, pomnogoteri in poskuša zaživeti v kaki različici.

Martina je zapisala po tretjem srečanju za Tkolektivnos / Prenos:
V prispevajoči četvorki v ateljeju je bilo polno razprtih teles, vsa v odročenju, megalomaniji, kroženju, s kroho in hihitanjem. Po vrhuncu se dogajanje razplasti v bolj tiho raziskovanje, ki še vedno daje, se sliši, vre iz nas, a manj klišejsko. Moja ideja, je bila kako biti čim bolj prispevajoča mravlja.

Včeraj, torej 23.5.2011 smo Tina, Ryuzo in Gregor izpeljali prve skore (od angl. "score") kot del priprave na Prenos. In se seveda zabavali, imeli plodne debate okoli izkušenj preizkšenih skorov in dobili nove ideje za nove skore za pripravo na izvedbo Prenosa.

Prenos je namenjen socializaciji improvizacije. Se pa namen spreminja in postaja, kot sem zapisal v Tkolektivnos 2011. Natančneje gre pri Prenos za poseg Tkolektivnosa v socialno polje. Zaenkrat je ideja, da se povabi k sodelovanju določeno socialno skupino in se z njo ustvari dogodek ter o tem tudi pogovori.

Prejšnje leto 2010 je bilo prvo leto dela na Tkolektivnosu in lotili smo se tudi prvega izmed štirih delov Tkolektivnosa, ki je Odnos. Tekom dela na Odnosu so se med drugim izkazale naslednje zadeve:

Kar ostane, so ustvarili pesniki, je rekel pesnik Hoelderlin. Od 39 ni nič ostalo. Vse se je izšlo. Kot črna luknja. In kot črna luknja pušča sledi in ne posrka vsega, tudi 39 pušča. Sledi. In to, kar se ustvarja in zato ostaja, ustvarimo pesniki Gregorja Kamnikarja: In Memoriam Gregor Kamnikar je projekt, ki ga bomo sprožili v spomin na delo umetnika Gregorja Kamnikarja.

In kar bo ostalo, bomo ustvarili pesniki. Spleteno iz del Gregorja Kamnikarja.

Timon Jelen

Gregor je oblikoval pet različic povezanih s petimi formati. Zlahka spregledamo prvi format: srečanje. Zdi se tako mimobežen, samo po sebi umeven. Gregor je vedno govoril kot umetnik, da je najbolj nevaren občutek samoumevnosti.

Hočem začeti delati na glasu in gibu. Torej da se sporazumevava z Marjeto preko glasu. Tega ne bi smel več pisati kot Gregor, ker nisem več umetnik. Mogoče bi moral reči, da je to citat iz nekega obdobja, ko sta delala. Izmišljevati si datume in zasvojiti svojo lastno željo po nesmrtnosti.

39 vaj za umiranje, 35. vaja: film
plesna predstava

Baja se, da se pred fizično smrtjo odvije pred nami celotno življenje.

39 vaj za umiranje, 34. vaja: prihodnost
plesna predstavitev

V ponedeljek 18.4. ob 18.00 v zasebni hiši na Travniški 2 v Celju nadaljujemo z odštevanjem še zadnjih vaj za umiranje. Zadnjih devet se odvija vedno z aktivnim sodelovanjem. Na hipodromu z zavestnim aktivnim sodelovanjem Ryuza Fukuhare, v Gradcu s sodelovanjem dveh umetnic Zweite Liga fuer kunst und kultur, na teniškem igrišču z Boštjanom Jakončičem.

39 vaj za umiranje, 30. vaja: korak
plesna predstava

V nedeljo 10.4. ob 16h ste vabljeni na izlet na blejski otok, kjer bomo predstavili in izvedli 30. vajo za umiranje, ki nas napotuje k uporabi tega tukaj in tega zdaj, ne da bi niti za korak šli naprej, nazaj, navznoter, navzven, gor ali dol; in če že, da se s tem odmikom igramo (kot otok). Ali kot pravi Gregor Kamnikar:

Ni poti. Ni cilja. Je korak.
V njem (mogoče) naslednji.

39 vaj za umiranje, 29. vaja: obrok
plesna predstava

V petek 8.4. ob 15h, 16h in 17h ste vabljeni na prakticiranje 29. vaje za umirjanje v BTC (med Kratochwilom in Lidlom), kjer bo predstava del interaktivne postavitve razstave društva Ekologi brez meja »Vrečka na vrečko in fotka na fotko«. 29. vaja bo predstavljena v treh delih/obrokih vsakič po 13 minut (ob 15h, 16h in 17h).

39 vaj za umiranje, 28. vaja: Kleinova površina/steklenica
plesno predavanje

V sredo 6.4. ob 17h30 vabljeni v biro AkkA, na Tobačni 5 v Ljubljani na predstavitev vaje, ki nam bo približala uporabo lastnosti kleinove površine/steklenice pri umiranju.

V petek, 25.3.2011 ob 17.00 v zdraviliškem parku v Termah Dobrna (21. vaja)
V soboto 26.3.2011 ob 17.00 v Zdraviliškem domu v Termah Dobrna (22. vaja)

»to farmakon« v stari grščini pomeni:
1. zdravilo ali čarodejno zelišče, čarodejna pijača, mamilo, bajilo.
2. izdatno sredstvo, zdravilo, lek, strup.
3. barva.
4. nenavadna, čudna tvarina, npr. nafta.

Privoščili si bomo vikend z 39 (sob 2. aprila in ned 3. aprila) – štiri plesne predstave v dveh dneh, kar pomeni štiri vaje za umiranje. Dva vaji v soboto, dve v nedeljo. Po južni slovenski meji od Hrastovelj do Bukovniškega jezera. Začnemo v Ljubljani v soboto zjutraj in končamo v Ljubljani v nedeljo zvečer. S 75 eur si zagotovite prevoz, prenočitev ter obede. Prespali bomo v enem izmed magičnih delov Slovenije na Bizeljskem pri Isteničih. Tistih Isteničih, ki proizvajajo odlične penine. Ki si jih bomo tudi privoščili.

39 vaj za umiranje, 20. vaja: pečat
plesna predstava

V četrtek, 24.3.2011 ob 19.00 vas vabimo v Muzikafe, kjer se redno ob četrtkih dobivajo glasbeniki, da zašpilajo kak fajn džez. Njihovo pripravo na špil bomo uporabili kot izhodišče za 20. vajo in zmerili velikost pečata, ki ga bo priprava pustila na njihovem igranju.

39 vaj za umiranje, 19. vaja: veter v laseh
plesna predstava

V ponedeljek, 21.3.2011 ob 17.00 vas vabimo na plesno kolesarjenje po ljubljanskem barju, da na prvi astronomski spomladanski dan dobimo veter v lase.  Začnemo na križišču Jurčkove in Peruzzijeve v Ljubljani.

39 vaj za umiranje, 18. vaja: (s)prehod
plesna improvizacijska predstava

V nedeljo, 20.3.2011 ob 17.00 vas vabimo na dom Gregorja Kamnikarja, natančneje v njegovo spalnico, Partizanska cesta 45 v Škofji loki,

39 vaj za umiranje, 17. vaja: neodvisnost
plesna improvizacijska predstava

V četrtek, 17.3.2011 ob 21.00 vas vabimo v Sokolski dom v Novem mestu (Sokolska 3) kjer bo predstavljena 17. vaja umiranja. Gregor Kamnikar bo predstavil vajo, ki nam predlaga kako delovati neodvisno od danih razmer in hkrati v popolni povezavi z dogajanjem.

Tole je bilo objavljeno pred nekaj meseci na wordpressu Federacije:

Že pred letom ali več sem spoznal, da je delo na M in Plazmi dejansko že delo na projektu B(akhantke) – glej wiki za dramo . Z delom na projektu Obed z Dragano Alfirević toliko bolj jasno in pa nekaj krajšimi soli v prejšnjem letu, celotno ustvarjalno delo (zakaj se bojim reči opus?) jasno konvergira k projektu B. Dejansko se je že začelo delati na njih. Tega spoznanja se srčno veselim.

In nadaljujem:

Zdaj sem začel pisati kar v svoj cv, da celotni opus konvergira k igri Commoveo. Vse bolj tako. Kako pa to zgleda, pa seveda tule gor ;-)

Pridemo ponoči. Vijugamo po cestah, ki v tem ne dajo drugega vtisa kot mehko premetavanje po zadnjem sedežu ekonomske prevozne škatle. Poleg mene klokotata dve kanti kerozina. Sta že uporabni, si mislim. Maho pa se mi opravičuje zaradi vonja kerozina, pravi Ryuzo, ki se hitro potopi nazaj v čebljanje z Maho, eno izmed starejših prijateljic.

V nedeljo 2.1.2011 ob 17.00 se bo prva različica predstave v letu 2011 odvila na astralni ravni (glej priponko), po kateri vas bo vodila astralna vodička Barbara Novak. Tako ni pomembno, kje fizično boste takrat prisotni. Potrebujete se samo naravnati na predlagano frekvenco in že prisostvujete predstavi. Vtise svojega prisostvovanja lahko spodelite v torek 4. januarja 2011 ob 17h, ko se bomo zainteresirani srečali v Centru Premik, Neubergerjeva 9, Ljubljana, in vtise spodelili.

Mili plesalci in plesalke, zelo ljubo mi je bilo soustvarjanje v Mariboru!

Na festivalu Kondenz 2010 sem v odličnem vzdušju kafeja Hotela Balkan skupaj z organizatorji festivala in obiskovalci premlel 6. izvedbo 39.

Po Petem vogalu in Fužinskem gradu se selimo v slepo pego Ljubljane na konec Kurilniške na parkirišče in dlje, kjer bo nekoč stal islamsko središče.

Tokrat gre za matinejo, ob 11h dopoldne se bomo zbrali na parkirišču in segli v srce stvari. Tam je nek servis, tako, da če se v srcu kaj pokvari, bomo lahko mogoče to popravili.

Se je kuhalo že ves dan včeraj in preko izvedbe 39 prišlo danes na dan, da je ime (recimo Gregor Kamnikar) točka preobrazbe.

Po Petem vogalu se selimo v Fužinski grad, kjer je Muzej arhitekture in oblikovanja. Danes ob 18.00 se bo začela akcija pred parkom gradu in potem se preselimo v grad. Dejansko bomo 39 minut kar intenzivno hodili in stvar ne bo toliko na miru kot dosedanji dve izvedbi. Tako nadaljujem serijo izvedb sola 39. In bogvedi kaj se bo zgodilo v tem prekrasnem in nenavadnem okolju. Ni drugega kot preverit danes in se prepričat, da gre za vrhunsko improvizacijo.

V Petem vogalu na Celovški 172 v Ljubljani nadaljujem serijo izvedb sola 39. Predstava traja 39 minut. Da se konča točno ob 00.00, se dobimo ob 23.00 in začnemo 23.21 Potem je veliko mest za afterparty, lahko pa kar tam Juhu, gremo se ga naplesat.

Objavljeno že na wordpressu Federacije 22 mar 2010:

Prva srečanja znajo biti zahtevna in težavna. Mogoče se je danes tako na začetku tudi zdelo, a je bila splovitev dela umirjena.